CBD

Kanabidiol ali CBD

CBD ima izredno širok spekter delovanja na naše telo. Gre za povsem naravno sestavino, ki je našemu telesu poznana od dojenja naprej. Že kot malčki kanabinoide prejmemo skozi materino mleko, proizvaja pa jih tudi naše telo samo. CBD oziroma kanabidiol je le en izmed 113 poznanih kanabinoidov. Izdelki Be Hempy vsebujejo celoten spekter naravno prisotnih kanabinoidov (vseh 113 kanabinoidov), ki so v zadnjem času predmet številnih znanstvenih raziskav po Evropi.

Vir: Icanna Inštitut
Vir: Icanna Inštitut

Kanabinoidi v konoplji delujejo kot telesu lastne sestavine

Kanabinoidi se vežejo na kanabinoidne receptorje, ki so v človeškem telesu povezani v endogeni kanabinoidni sistem (EKS ali ECS). EKS je zelo pomemben fiziološki sistem ter je v našem telesu prisoten za uravnavanje in vzdrževanje zdravja. Kako deluje? Glavna naloga endokanabinoidnega sistema je homeostaza, torej obstoj stabilnega notranjega (celičnega) okolja v dinamičnem, vedno spreminjajočem se zunanjem okolju. Pristojnost endokanabinoidnega sistema je torej ravnovesje in če je karkoli iz ravnovesja, je to vzpostavitev prvotnega stanja. Ta sistem omogoča komunikacijo med celicami, tkivi in organi v našem sistemu, hkrati pa skrbi za naše zdravje in imunski sistem. Uravnava pomembne telesne funkcije, kot so spanje, apetit, razmnoževanje, plodnost, pozabljanje ter zaščita in preventiva pred stresom. Ta sistem deluje kot nekakšen sistem za klic v sili – kadar je živčevje preveč vzdraženo zaradi poškodbe, stresa, močnih čustev ali bolezenskega stanja, začne po nevronih potovati preveč živčnih impulzov in pojavi se nevarnost, da celice pregorijo, zato v tem primeru sistem izloči kanabinoide, ki umirijo živčevje. Ko je živčevje vzdraženo, živčne celice izločijo endokanabinoide in živčevje se umiri. Tako lahko naše telo deluje tudi v neugodnih okoliščinah. Vendar se zaradi bolezni sodobnega časa (slaba prehrana, pomanjkanje gibanja, vnašanja strupov, zdravil v telo, sevanja …) naš endokanabinoidni sistem večkrat izčrpa oziroma poruši, ker ni sposoben proizvajati dovolj telesu potrebnih endokanabinoidov. Kanabinoidi, ki jih najdemo v konoplji (fitokanabinoidi), so zelo podobni endokanabinoidom, ki jih proizvaja naše telo, zato se lahko tudi rastlinski kanabinoidi vežejo na receptorje v endokanabinoidnem sistemu – telo jih namreč zazna kot sebi lastne in jih zato ne zavrača, torej fitokanabinoidi aktivirajo procese v telesu namesto endokanabinoidov. Zdravilnost konoplje se torej kaže v uravnavanju množice procesov – enostavno, v samozdravljenju. Še več, nekatere raziskave potrjujejo, da konopljini kanabinoidi uničujejo slabe, rakave celice in ob tem ne porušijo imunskega sistema.

FOTO: Mirta Zajc

Kanabinoidi so heterogena skupina spojin, katerih skupna značilnost je, da se vežejo na kanabinoidne receptorje. Te molekule spadajo med terpenofenole in se uvrščajo med lipide, kar pomeni, da so topne v maščobah. V osnovi jih razdelimo v tri skupine glede na njihov izvor:

endokanabinoidi: nastajajo v določenih okoliščinah, v telesih vretenčarjev, tudi človeka
fitokanabinoidi: nahajajo se v rastlinah (konoplji, ameriškem slamniku, vinski rutici, nekaterih rastlinskih vrstah iz rodov Apiaceae in Brassica)
sintetični kanabinoidi: nastanejo v laboratorijih s kemijskimi reakcijami

Endokanabinoidi so človeku lastni kanabinoidi. Naše telo jih proizvaja v živčnih celicah in služijo kot signalne molekule. Njihova vloga v našem telesu je zelo široka in se najbolje opiše s petimi besedami (jej, spi, pozabi, sprosti se in varuj). Čisto vsaka celica našega telesa ima kanabinoidne receptorje, zaznava koncentracijo kanabinoidov v svoji okolici ter se na te spremembe odziva. V nekaterih delih možganov so kanabinoidni receptorji zelo gosto nameščeni in tam je teh receptorjev celo največ od vseh receptorskih vrst, kar pomeni, da so naši možgani zelo občutljivi oziroma zelo dobro naravnani na zaznavanje sprememb v koncentraciji kanabinoidov. Ti vplivajo praktično na vsak proces v našem telesu, denimo na plodnost, oploditev, dojenje, razvoj, imunost, učenje, koordinacijo, metabolizem, izločanje hormonov, krvožilni sistem, delovanje trebušne slinavke …

Fitokanabinoidi so rastlinski kanabinoidi, ki so po kemijski strukturi tako podobni endokanabinoidom, da v našem telesu aktivirajo iste receptorje. Kanabinoidi so prisotni v več različnih rastlinskih vrstah, največ pa jih je v konoplji. Ta rastlina vsebuje preko 110 različnih kanabinoidov in skupno preko 1060 biološko aktivnih sestavin. Najbolj znana, proučena in tudi v medicini uporabljena kanabinoida sta THC in CBD, čeprav izjemne potenciale nakazujejo tudi drugi kanabinoidi (CBN, CBG, CBC …). Čedalje več raziskav potrjuje to, kar praksa kaže že dlje časa, in sicer, da najbolje delujejo izvlečki iz celotne rastline, v katerih je prisoten celotni spekter kanabinoidov, terpenov in drugih biološko aktivnih in neaktivnih sestavin, kar so poimenovali »entourage« efekt.

Sintetični kanabinoidi so čiste kemijske spojine, ki so pripravljene v laboratorijih in so prisotni v veliki večini farmacevtskih pripravkov ter zato tudi dostopni na ta način. Izkušnje v zvezi z uporabo sintetičnih kanabinoidov kažejo, da so v primerjavi z naravnimi oblikami kanabinoidov bistveno manj učinkoviti.

Vir: Icanna Inštitut

Razlika med CBD oljem (smolo) in (kuhinjskim) »konopljinim oljem«

Izraz »konopljino olje« uporabljamo za olje, pridelano iz semen industrijske konoplje, CBD olje pa je pridobljeno z ekstrakcijo konopljinih vrščikov in zajema celoten spekter kanabinoidov(144). Če oba primerjamo po količini vsebnosti kanabinoida CBD, lahko 10ml CBD olja primerjamo s približno 300 l kuhinjskega konopljinega olja.

Foto: Tamara Vidmar