Rak

RAK

Rak je vrsta bolezni, za katere je karakteristična nenadzorovana delitev celic. Te celice pridobijo sposobnost , da napadejo druga tkiva, na način, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa migrirajo na oddaljena mesta (»zasevki«). Ta nekontrolirana delitev celic je posledica poškodbe DNK oziroma mutacije nekaterih vitalnih genov, ki nadzorujejo delitev celic. Ena ali več takih mutacij, lahko privedejo do nenadzorovane delitve celic in tvorbe tumorja. Rak povzroča številne različne simptome, odvisno od lokacije in značaja in od tega, ali je prišlo do metastaziranja.

OBLIKE RAKA;

V patologiji raka poznamo benigni tumor in maligni tumor. Benigni tumor ali primarni tumor ne kaže niti morfoloških niti kliničnih znakov invazivnega vraščanja v sosednja tkiva ali zasevkov (metastaz), kar torej pomeni, da je omejen le na izvornem mestu nastanka. Maligni tumor (iz latinščine malignus, slabi oz. zloben) zaznamuje sposobnost invazivnega vraščanja v sosednja tkiva ali migriranje preko obtočil in/ali mezgovnega (limfnega) sistema v oddaljena tkiva, kjer tvori metastaze oziroma sekundarne tumorje. Benigni in maligni tip se potem razvršča na vrsto celic, iz katerih nastanejo.

karcinome – izvirajo iz epitelnih celic, predstavljajo pa največjo skupino (90 % vseh tumorjev) in so malignega tipa;
sarkome izvirajo iz celic mišičnega, kostnega, hrustančnega in vezivnega tkiva in so redki pri človeku;
levkemije in limfome – izvirajo iz krvnih celic ali celic kostnega mozga in predstavljajo 7 % vseh tumorjev;
tumorje zarodnih celic – izvirajo iz totipotentnih celic;
blastične tumorje ali blastome – maligni tumorji, ki so podobni nezrelemu ali embrionalnemu tkivo, običajno so prisotni pri otrocih.

Nadaljnje razvrščanje temelji na lokaciji oz. prizadetemu organu. Pri karcinomih ločujemo pljučni rak, rak dojk, rak na požiralniku idr. Pljučni rak trenutno povzroča največ smrtnih primerov. Na drugem mestu je pri moških rak na prostati, pri ženskah pa rak na dojki.

Glede na razširjenost razvrščamo rakave bolezni po klasifikaciji TNM (T za tumor, N za nodus, kar pomeni bezgavka, M za metastaza, kar pomeni zasevek). V registrih za opredelitev stadija bolezni se uporablja poenostavljeno razvrščanje v eno od treh skupin:

omejena bolezen,
regionalno razširjena bolezen
oddaljeno razširjena bolezen.

ZDRAVLJENJE

Pri diagnozi se opravi mikroskopsko preiskavo tkiva, pridobljenega z biopsijo. Ko je diagnosticiran, se rak v večini primerov zdravi s kirurškim posegom, kemoterapijo ali obsevanjem, v zadnjem času pa tudi z biološkimi zdravili. Zdravljenje se na podlagi novih odkritij s časom konstantno spreminja in izboljšuje. V kolikor se raka ne zdravi, večina rakastih obolenj sčasoma privedejo do smrti; rak je eden vodilnih vzrokov smrtnosti v razvitih državah. Večina rakastih obolenj se lahko zdravi, veliko njih tudi pozdravijo, ključnega pomena je da se zdravljenje začne dovolj zgodaj. Številne oblike rakastih obolenj so povezane z dejavniki okolja, ki se jim je mogoče ogniti.

Alternativno in komplementarno zdravljenje pomenita skupina različnih postopkov, ukrepov in zdravil, ki niso del uradne medicine. Niso del uradne medicine zato, ker njihova učinkovitost in primernost nista dokazani z veljavnimi strokovnimi merili. Alternativno zdravljenje je tisto, ki nastopa namesto standardnega zdravljenja.

ALTERNATIVNO ZDRAVLJENJE S KONOPLJO

Raziskave so pokazale, da Slovenci radi posežemo po alternativnem zdravljenju, saj je po statistikah sodeč približno 40–70 odstotkov bolnikov že poseglo po alternativnih proizvodih oz. po alternativni medicini. Večina bolnikov zaradi pomirjevalnih učinkov uporablja C a n n a b i s indico, ki omogoča, da spijo in poveča apetit. C a n n a b i s sativa ali industrijska konoplja deluje na način da poveča aktivnost in odpornost organizma. Konoplja je izvrstno holistično zdravilo, ki na naraven način poskrbi, da se v organizmu vzpostavi zdravo homeostatsko ravnovesje. Kanabinoidi, ki so sestavni del konoplje, močno vplivajo na delovanje CB2-receptorjev, ki se nahajajo v celotnem imunskem sistemu in v organih, ki ga obdajajo ter v tkivih vranice, priželjca ter tudi v možganih.
Pri zdravljenju raka dojke, testisov ali kože z radioterapijo, lahko takšna terapija poškoduje tako rakave kakor tudi zdrave celice, te poškodovane zdrave celice lahko mutirajo in postanejo rakave, zato je uživanje kanabinoidov, ki poskrbijo za obnovo poškodovanih celic, ključnega pomena. C B D, ki je sestavni del konoplje deluje na način da pri obnovi zdravih celic ubije mutirane rakave celice. Kanabinoidi v konoplji spodbujajo smrt rakavih celic v možganih: celicam pomagajo, da se v postopku, imenovanem avtofagija, hranijo same s seboj, brez toksičnih učinkov zdravljenja. O zdravilnih učinkih konoplje pri zdravljenju rakavih obolenj in kroničnih vnetij so začeli raziskovati tudi raziskovalci v Oxfordu. Raziskava je podprta s kar 10 milijonov funtov.