Stres

Kaj je stres?

Stres je naš odziv na dogajanje v okolici, ki v kakršnikoli meri ogroža neko (ali več) našo vrednoto. Je odgovor na nek izziv oziroma oviro. Ko smo v stresu, se aktivira nekaj sistemov telesu,  kar sproži čezmerno delovanje hormona kortizol, ki vpliva na mnogo telesnih funkcij, ki pripomorejo k temu, da ta iziv ali oviro hitro in učinkovito rešimo. Seveda pa je stresa dandanes veliko preveč, ker nosimo veliko odgovornosti in imamo veliko dela. In ker so živčni sistemi med seboj povezani in pokrivajo nekaj skupnih možganskih regij, posledično vplivajo na spomin, metabolizem, imunski odziv in, tako ugotavljajo, na bolezni.

Kaj se dogaja v stanju stresa?

Če je naša toleranca na stres večja, stres lažje prenesemo in ob tem ostanemo zdravi in srečni. Pri odzivu telesa na stres nastane kup zapletenih biokemičnih procesov, s katerimi se telo spopada s stresnimi dejavniki. Ko naša čutila začutijo nevarnost, pošljejo signal možganskem centru, ki aktivira žleze z notranjim izločanjem. Žleze potem izločijo hormone stresa – kortizol, katerega vloga je pridobiti energijo za hiter ukrep – boj ali pobeg. Ta mehanizem je nujen za preživetje. Ko je ta mehanizem v ”okvari” in je vedno vklopljen, nastane težava. Ob stalnem izločanju kortizola se poruši cela vrsta pomembnih bioloških funkcij. Podaljšana prisotnost teh hormonov slabo vpliva in deluje uničujoče na naše možganske celice ter ob tem moti dejavnost drugih kemičnih snovi, ki so zadolžene za homeostazo, mir, ugodje, libido itd. Ko hormoni stresa prevladajo nad hormoni sreče, več trpimo in manj uživamo v življenju, saj smo bolj dovzetni do bolečine kot do ugodja in je naša glavna želja ta, da se zaščitimo pred bolečino.

Kaj sedaj?

Želimo si homeostaze. Ravnovesja vseh sistemov za perfektno delovanje organizma. Čeprav je to bolj ideal kot nekaj kar res dosežemo, telo vedno teži k temu ravnovesju. Ampak to dokaj težko dosežemo, če imamo poškodovane celice, ki jih je dolgo napadal kortizol, te pa so najbolj občutljive v možganih. Posebej hipokampus, ki skrbi za spomin. Dolgotrajna prisotnost teh količin hormonov stresa oslabi imunski sistem in vodi v nastanek različnih bolezni. Pojavi se lahko psihična in fizična izčrpanost, ki se kaže kot napetost, utrujenost, pomanjkanje energije, motnje v delovanju srca, nihanje pritiska, glavoboli, razdražljivost, nervoza, težave s koncentracijo, pozabljivost ….

Pomembno je naučiti se dovolj hitro prepoznati stres in dejavnike, ki povzročajo stres in bolezni.

 

Ni pa naključje, de je ravno v centralnem živčevju največ receptorjev (tudi) za kanabinoide. Kar pomeni, da CBD, ki ga zaužijemo prek CBD izdelkov, ravno na istem mestu najhitreje in najbolj učinkovito funkcionira. Z uporabo konopljinih izdelkov si torej lahko že preventivno pomagamo, da nas stresne situacije ne napadejo tako močno oziroma si lahko stres ublažimo tudi kurativno z uživanjem konoplje kasneje. Za možgane je ključnega pomena, da imamo dobro razvito zaščito nevronov, in je ravno CBD vključen v procese te zaščite. Raziskava Schiavona (link: https://discovercbd.com/blogs/cbd-news/113079302-learning-and-cannabidiol) in drugih iz leta 2014 je dokazala, da so se miši, ki so dobile odmerek CBD-ja, bolje odrezale na testih prostorskega spomina. Prav  tako so pokazale učinkovitost CBD-ja kot anksiolitične spojine, kar pomeni, da CBD lahko razbremeni mrežo simptomov, ki so značilni za stres, depresijo in anksioznost. (https://www.naturalstacks.com/blogs/news/cbd-brain-benefits). To so dokazale letošnje študije.

Priporočeni izdelki za zdravljenje

Klinične študije

https://www.leafly.com/news/science-tech/what-does-cbd-dohttps://www.naturalstacks.com/blogs/news/cbd-brain-benefits

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5101100/https://elixinol.com/blog/cbd-thc-effects-on-memory/

https://www.theguardian.com/science/blog/2014/jan/17/cannabis-memory-loss-cbd

https://discovercbd.com/blogs/cbd-news/113079302-learning-and-cannabidiol

https://www.healthline.com/health/cbd-for-anxiety#Sideeffects4