Blog

Sindrom fibromialgije je bolezensko stanje, ki se medicinsko uvršča med revmatološka stanja v skupino zunaj sklepnega revmatizma. Gre za bolezensko stanje, pri katerem je posameznik močno utrujen in občuti razširjeno bolečino v mišicah, vezeh in kitah, ki predstavljajo mehko vezivno tkivo telesa. Pri tej bolezni nikoli ni vnet sklep, zato se uvršča med revmatizem mehkih tkiv. Gre za bolezenski sindrom in ne za eno bolezen. Prizadeti so različni telesni sistemi kot so živčni, hormonski in imunski sistem. Bolniki imajo veliko različnih telesnih in mentalno-kognitivnih simptomov. Sindrom tako pomeni skupek različnih simptomov in znakov značilnih za neko bolezen. Bolniki s fibromialgijo občutijo  predvsem razpršeno bolečino v mišicah in vezeh po vsem telesu. Diagnoza ni enostavna. Bolečina mora trajati vsaj tri mesece in več, zdravnik pa pri pregledu odkrije vsaj 11 od 18 značilnih točk, bolečih na pritisk te točke.

O bolezni

Večina posameznikov s fibromialgijo občuti bolečine po celem telesu. Občutek je takšen, kot bi jim mišice natezali ali kot bi bile mišice preutrujene. Včasih je mišična bolečina pekoča in jo primerjajo s tisto pri gripoznem obolenju. Resnost bolezenskih znakov se razlikuje od osebe do osebe. Fibromialgija lahko prizadene vse starostne skupine, pojavlja se tudi pri mlajših in veliko bolj pogosteje pri ženskah. Vzrok za to bolezensko stanje ni popolnoma pojasnjen. Raziskave kažejo, da bolezen povzročajo različni posamični dejavniki ali več teh dejavnikov hkrati. Gre za neravnovesje v delovanju živčnega, imunskega in hormonskega sistema. Možni dejavniki za nastanek sindroma ali sprožitelji fibromialgije:

• nalezljiva bolezen,
• poškodba,
• čustven pretres,
• hormonske spremembe,
• pojav drugih  kroničnih  bolezni, npr. revmatoidnega artritisa.

Klinične raziskave pri ljudeh s fibromialgijo so pri mnogih od njih odkrile spremenjeno raven nekaterih kemičnih snovi v njihovi hrbtenjačni tekočini, ki prenašajo in okrepijo bolečinske dražljaje iz periferije v možganske centre  (to je snov P, serotonin, rastni dejavnik živcev, noradrenalin in drugi), ter neravnovesje v delovanje imunskega ter hormonskega sistema. Še vedno ni jasno, ali so te spremembe vzrok ali posledica fibromialgije. Kronične bolečine, ki se pojavljajo  predvsem v mišicah,  pa ne izvirajo iz sklepnega ali mišičnega vnetja. Zato tudi zdravila, ki zavirajo vnetne procese  ne blažijo teh bolečin in so neučinkovita. Najnovejše raziskave so pokazale, da se vzrok za bolečine ne skriva v mišicah, temveč v centralnem živčnem sistemu,  kjer nastajajo zaradi sprememb pri prevajanju čutnih  zaznav v osrednje živčevje  biokemične spremembe. To sedaj lahko tudi dokažejo. Dolga leta ta sindrom ni bil sprejet kot bolezen, saj s takratnimi  raziskavami niso mogli dokazati kakršnihkoli biokemičnih sprememb, ki bi dokazovale vzročno povezavo s simptomi. Občutenje  bolečine in utrujenosti, pa sta individualni izkušnji, ki je ne moremo izmeriti. Bolniki moramo preprosto verjeti, da ga boli.

Simptomi fibromialgije

Najpogostejši znaki fibromialgije so:

• utrujenost in pomanjkanje energije (zlasti zjutraj in proti večeru),

• jutranja okorelost,

• boleče točke v mišicah (na hrbtu: mesto, kjer se stikata vrat in glava, zgornja linija ramen, proti prsni hrbtenici, v ledveno-križni hrbtenici, nad zadnjico in tik pod njo; na sprednji strani telesa: vrat, tik nad notranjim robom ključnice, nekoliko bolj navzven, približno štiri prste nižje od prejšnje točke, dlančna stran podlahti in notranja stran kolena)

• težave s spanjem,
• migrene,
• motnje spomina in koncentracije,
• depresija, neopredeljen strah, anksioznost,
• občutek otekanja v rokah in nogah,
• vzdraženost trebušnih organov (bolečine v trebuhu, zaprtost ali diareja),
• težave s sečili (večkratna potreba po uriniranju, pekoče uriniranje),
• suha usta, nos in oči,
• motnje menstrualnega ciklusa
• občutljivost na mraz,
• nemirne noge,
• netipični vzorci slabe občutljivosti v rokah ali nogah

S fibromialgijo se da kakovostno živeti !

Fibromialgija je kronična bolezen in se običajno popolnoma ne odpravi.  Vendar se da mnoge simptome odpraviti ali toliko omiliti, da se da tudi s tem sindromom kakovostno živeti. Ker gre za sindrom s številnimi raznolikimi simptomi (navedenimi zgoraj), je težav, ki jih moramo  izboljšati veliko in so kompleksne. Bolniki morajo s tem sindromom živeti naprej. Začnemo s tistim, kar je najbolj moteče, nato nadaljujemo. Primarni cilj zdravljenja je najprej olajšanje bolečine, olajšanje jutranje okorelosti, boljše spanje, izboljšanje vedenjsko-kognitivnih sposobnosti in izboljšanje razpoloženja. Poskuša se prilagoditi delovne pogoje na delovnem mestu, če so bolniki zaposleni, kakor tudi prilagoditve  v privatnem življenju, saj le-te pogosto poslabšujejo bolezensko stanje. Na dolgi rok je vsekakor učinkovito tudi nefarmakološko zdravljenje. Zelo pomembno je tudi, da bolnik sprejme aktivno vlogo v procesu zdravljenja, kar je težko, saj  gre za bolnika, ki je kronično utrujen. Motivacija in podpora sta zelo pomembni.  Priporoča se zdrav način življenja in različne fizikalne terapije. Zdrav način življenja vključuje zdravo prehrano (odsvetuje se pitje alkohola, prave kave in kajenje) in redno vsakodnevna telesno aktivnost primerna telesnim sposobnostim posameznika  oz. izvajanje vaj za bolnike s fibromialgijo.

Endokanabinoidni sistem

V telesu imamo kanabinoidne receptorje (CB), ki so povezani z endogenim kanabinoidnim sistemom (EKS).  Ta je sestavljen iz endokanabinoidov (anandamid in 2-arahidonoilglicerol ali 2-AG), kanabinoidnih receptorjev (CB1 in CB2) in encimov. Kako deluje? Glavna naloga endokanabinoidnega sistema je homeostaza, kar pomeni vzpostavljanje stabilnega dinamičnega ravnovesja oziroma notranjega (celičnega) okolja v dinamičnem, vedno spreminjajočem se zunanjem okolju. Ko se pojavi neravnovesje, ga EKS zopet vzpostavi. Omogoča komunikacijo med celicami, tkivi in organi v našem sistemu, hkrati pa skrbi za naše zdravje in imunski sistem. Uravnava pomembne telesne funkcije, kot so spanje, apetit, razmnoževanje, plodnost in pomnjenje. Nudi zaščito in preventivo pred negativnim vplivi iz okolja. Fitokanabinoidi iz konoplje ( CBD, CBDa, CBG, CBGa, CBC, CBN, THCV, THC in drugi)  se vežejo na kanabinoidne receptorje (CB), ki so v človeškem telesu povezani z endogenim kanabinoidnim sistemom (EKS).  Tako pomagajo EKS, ki je v primeru kroničnih bolezni oslabljen, ponovno vzpostaviti ravnovesje med različnimi telesnimi sistemi kot so  imunski, hormonski in živčni sistem.