Intervju z Natašo Petrič, specialistko in svetovalko za prehranska dopolnila
Zakaj je menjava letnih časov dejansko pomembna za čiščenje telesa?
Če imamo težave z jetri, lahko seveda kadar koli opravljamo čiščenje. Vendar pa ima narava svoje letne čase, s čimer nam pravzaprav pomaga. Če torej spomladi ali jeseni razstrupljamo ne samo jeter, temveč tudi črevesje, nam narava pomaga, saj se takrat menjuje kri in že telo samo izloča strupe. V bistvu je to samo še dodaten pripomoček, da vse te strupe resnično spravimo iz telesa. Jaz temu pravim, da telo postavi strupe pred prag. Pri tem mu jih lahko mi pomagamo z metlo počistiti ven, če pa ne pomagamo, se ti vrnejo nazaj v krvni obtok.
Jesen je predpriprava na zimo in je tudi drugi najbolj primeren čas, da tudi sčistimo telo, ker nam narava pomaga. Čim bolj si moramo okrepiti imunski sistem, da potem ne zbolevamo.
Kaj imajo pa jetra pri vsem tem? Zakaj moramo čistiti jetra?
Jetra imajo izredno pomembno vlogo, niso pa edini faktor. Vedno poudarjam, da so jetra zelo pomembna, a če ne sčistimo črevesja, tudi jeter ne moremo sčistiti. Seveda ni vedno potrebe, da sčistimo črevesje, a po mojih ugotovitvah bi vsaj 80 % ljudi potrebovalo čiščenje črevesja, saj se dogaja, da se obloge lepijo na stene črevesja. Iz črevesja poteka v jetra žila, preko katere se prenašajo hranila. Če je črevesje zapackano, se hrana slabše razgrajuje in posledično prehaja v jetra premalo hranil in vitaminov. To pomeni, da so veliko bolj obremenjena in so funkcije jeter (ki jih je več kot 500) zelo okrnjene. Tako se znajdemo v začaranem krogu.
Glavni problem pri vsemu temu je STRES. Stres nam poruši ravnovesje koristnih in škodljivih bakterij v črevesju. Za optimalno delovanje črevesja bi morali imeti 85 % koristnih in 15 % škodljivih bakterij, realnost pa je precej drugačna. Ko smo pod stresom, se celo telo zakrči. Ni nujno, da stres pomeni, da imamo probleme. Največkrat se preprosto nakopiči ogromno obremenitev in obveznosti, ki jim jaz pravim bitka s časom. Telo je zakrčeno, želodec je zakrčen in ko začnemo jesti, hitimo, slabo prežvečimo in proces prebave se začne, še preden se želodčni sokovi sploh sprostijo. V takih primerih čutimo, da nam je hrana padla na želodec kot kamen. Potem potrebuje želodec precej časa, da jo prenese naprej in čutimo napihnjenost.
Napihnjenost je vedno posledica tega, ker se niso ogljikovi hidrati dobro razgradili. In to ustvari fermentiranje in ustvarijo alkoholno vretje. Glivice se hranijo in iz tega pride do zamaščenosti jeter.
Nabiranje maščob okrog jeter znova zmanjša njihovo delovanje. Vitamini A, D in E so topni v maščobah in se pretvarjajo v jetrih.
Ščitnični hormoni ravno tako. Tako se začnejo težave s ščitnico. Jetra proizvajajo tudi precej prebavnih encimov, kar pomeni, da se hrana še počasneje razgrajuje in se nam začnejo okrog trebuha nabirati obloge.
Ali slaba presnova vitaminov in mineralov torej vpliva tudi na našo odpornost in energijo?
Seveda, bolj smo utrujeni, saj se v telesu nabira vedno več strupov. Poleg oblog okrog trebuha so tipičen znak preobremenjenih jeter tudi so mozolji, ekcemi na koži … Vse to kaže, da je potrebno razbremeniti jetra. Česar ni mogoče drugače odstraniti, se kaže na koži. V takem stanju smo vedno slabo razpoloženi, nihajo volja, energija in utrujenost in na koncu nas še najmanjši prehlad spodnese.
Ali svetujete, da preverimo, če je z našim črevesjem vse v redu, preden se lotimo jemanja kakršnih koli vitaminov?
Tako je, še preden začnemo jemati vitamine in minerale preverimo stanje črevesja. Ljudje smo navajeni najprej reševati posledice. Ne ukvarjamo pa se z vzrokom, oziroma ga ne poznamo. Vedno, ko nekaj ni v redu, se najprej spomnimo na vitamine. Kratkotrajno sicer pomagajo, a v resnici bolj blažijo simptome.
Najprej je treba poskrbeti za črevesje in jetra; že to nam izjemno okrepi imunski sistem. 80 % imunskega sistema je v črevesju, zato telo veliko več dobi iz tega, kar zaužijemo, saj je veliko bolj sposobno absorbirati hranila.
