Parkinsonova bolezen in parkinsonizem – v čem je razlika med njima?
Kot smo brali v prejšnjem blogu je Parkinsonova bolezen počasi napredujoča, nevrodegenerativna bolezen, ki ima za posledico različne motnje gibanja in čustvovanja. Vendar pa to ni edino bolezensko stanje, ki povzroča podobne težave. V literaturi se velikokrat pojavljata dva podobna izraza in sicer Parkinsonova bolezen in parkinsonizem, kar povzroča med bolniki in laično javnostjo določeno zmedo, saj se obe bolezenski stanji enači. Ne gre za isto bolezen, kljub temu da gre pri obeh bolezenskih stanjih za podobne motnje gibanja in tudi za skoraj identično poimenovanje. V resnici je vzrok za nastanek posameznega bolezenskega stanja različen, kakor tudi obvladovanje simptomov in napredovanja bolezni.
V čem je torej razlika med Parkinsonovo boleznijo in parkinsonizmom?
Pri Parkinsonovi bolezni se zgodijo spremembe globoko v možganih v predelu, ki ga imenujejo črno jedro ali «substantia nigra«. Tu se proizvaja dopamin, kemijska spojina ali »nevrotransmiter« pomemben za kognicijo. Dopamin se izloča v predele možganov, ki so odgovorni za gibanje (imenujemo jih bazalni gangliji) in za čustva (limbični sistem).
V primeru Parkinsonove bolezni gre za pomanjkanje dopamina v teh predelih in posledično za motnjo gibanja in težave kot so motnje razpoloženja, utrujenost, težave s spominom, apatija in podobno.
Vzrok je nezadostna sinteza dopamina, zato se bolniki s to boleznijo ugodno odzovejo na zdravljenje z zdravilom levodopa, ki je nadomestek dopamina in dobro blaži simptome bolezni.
Parkinsonizem pa je simptom oz. motnja gibanja, ki je posledica številnih nevroloških stanj zlasti v bazalnih ganglijih. Poškodbe v bazalnih ganglijih se lahko pojavijo kot posledica raznovrstnih nevrodegenerativnih, možgansko-žilnih, avtoimunih bolezni ali drugih pato-morfoloških sprememb v telesu, kot so na primer toksične, metabolne in druge sistemske okvare.
Bazalni gangliji so zelo aktivno področje sive možganovine z veliko porabo kisika in glukoze, zato se motnje v dotoku kisika in glukoze v možgane, hitro pokažejo s simptomi parkinsonizma.
Gre za hipokinetično motnjo gibanja, ki vključuje tremor ali tresavico, togost mišic in upočasnjenost hotenih gibov, podobno kot pri Parkinsonovi bolezni.
Parkinsonizem se lahko razvije tudi zaradi uporabe določenih zdravil, predvsem tistih, ki vplivajo na nivoje ali razmerja med dopaminskimi in serotoninskimi nevrotransmiterji, kot so zlasti klasični antipsihotiki, antiemetiki, nekateri antihipertenzivi in antiaritmiki ter druga predvsem starejša zdravila. Parkinsonizem boste tako pogosto našli naveden med neželenimi učinki takih zdravil.
Za določitev enega ali drugega bolezenskega stanja je zelo pomembna klinična slika, ki jo z gotovostjo lahko opazi samo specialist – nevrolog.
Zlasti v začetni fazi Parkinsonove bolezni, si nevrolog lahko pomaga predvsem z natančnim opazovanjem bolnika ( kakšne so gibalne motnje) in določitvijo nevrološkega statusa. Laboratorijske in druge nevrološke preiskave, ki so običajne pri določanju ostalih nevroloških bolezni, pri postavitvi diagnoze niso v posebno pomoč.
Parkinsonova bolezen in parkinsonizem – ali lahko CBD smola pomaga?
Ko je enkrat postavljena diagnoza, nevrolog uvede ustrezna zdravljenja ter tudi spremlja obvladovanje in morebitno poslabšanje bolezni. Bolniki, pa pogosto posegajo tudi po dodatnih terapijah, med drugim tudi po kanabidiolu (CBD-ju).
Kot smo brali v prejšnjem blogu ima kanabidiol različne terapevtske učinke predvsem na nemotorične simptome Parkinsonove bolezni.
Kaj je vloga CBD-ja v našem telesu?
CBD podpira delovanje našega lastnega endokanabinoidnega sistema – »za klic v sili«. To je kompleksen sistem, preko katerega se v telesu sporazumevajo celice, tkiva in organi, z namenom doseganja homeostaze telesa. Naše telo samo proizvaja telesu lastne endokanabinoide, ki prenašajo sporočila med celicami in imajo velik vpliv na naše zdravje ter dobro počutje.
Pri različnih bolezenskih stanjih, nespečnosti, utrujenosti, ko smo izpostavljeni dolgotrajnemu psihičnemu in / ali fizičnemu stresu in naporu, če smo izpostavljeni patogenim organizmom ali alergenom telo ne proizvaja dovolj lastnih endokanabinoidov.
Zakaj bi uporabljali CBD konopljino smolo, če imate Parkinsonovo bolezen?
CBD smola vsebuje zaradi načina pridobivanja izvlečka praktično vse koristne substance kot jih vsebujejo vršički konoplje. Celoten spekter fitokanabinoidov (konoplja jih vsebuje več kot 140) in visok odstotek kislinskih oblik fitokanabinoidov, terpene, flavonoide, vitamine in minerale. Be Hempy CBD smola se pridobiva iz cvetov industrijske konoplje s postopkom ekstrakcije s super kritičnim CO2 plinom. Ima nizko vsebnost THC-ja, zato nima psihotropnega učinka, ki ga povzroča THC, torej ne omamlja.
V dosedanjih izkušnjah imamo številne povratne informacije o pozitivnih učinkih rednega uživanja CBD-smole ali CBD kapljic pri različnih avtoimunih in nevrodegenerativnih stanjih ter številnih drugih kroničnih obolenjih.
Fitokanabinoidi delujejo na sisteme in ne na posamezno bolezen. Telo vodijo v stanje homeostaze ali ravnovesja.
Raziskave so pokazale izjemen vpliv CBD-ja na fizično in psihično počutje.
Uporaba 16% CBD paste kot alternativna možnost za zmanjševanje predvsem nemotoričnih simptomov Parkinsonove bolezni. Priporoča se nekje najmanj 30 mg CBD-ja na dan, to je 3 cm 16% CBD smole. Če so simptomi hujši, lahko tudi več. Začnite z manjšo količino smole in jo postopno po dnevih povečujte.
- 2-3 dni uživajte 1 cm 16 % CBD smole.
- Postopno povečujte (naslednjih 3 dni) količino CBD-ja.
- Po 1-2 tednih pričnite uživati celotno količino CBD-ja, kot vam bodo svetovali v Be Hempy terapevtskem centru.
-
- Akcija!
- Ostalo, Smola, Trgovina
16% CBD konopljina smola 5ml
- 66,89€
- Izberite možnosti
