Kaj sploh je krvni tlak?
Krvni tlak je fizikalna sila, s katero kri deluje na stene krvnih žil. To silo pa ustvarja srce, ko utripa povprečno sedemdesetkrat na minuto. Srce deluje v dveh taktih. Najprej se razširi in napolni s krvjo, zatem pa se skrči, da potisne kri v aorto. Ko se skrči – to fazo delovanja srca imenujemo sistola –, nastane v žilah potisni sistolični ali »zgornji« krvni tlak. Ko se srce razširi, da se znova napolni s krvjo – to fazo delovanja srca imenujemo diastola –, se tlak v žilah manjša. Tik pred ponovnim skrčenjem srca je tlak v žilah najmanjši – imenujemo ga diastolični ali »spodnji« krvni tlak. Vrednosti krvnega tlaka tako vedno navedemo z dvema številkama – z zgornjo in s spodnjo oz. s sistoličnim in z diastoličnim tlakom: na primer 120/80 mm Hg, kar je normalen krvni tlak.
Krvni tlak se spreminja vsak trenutek, zato tudi dve zaporedni meritvi krvnega tlaka nista enaki. Ob stresnih situacijah, telesnih obremenitvah in čustvenih spremembah se krvni tlak pogosto zviša.
Ali je nizek krvni tlak nevaren za zdravje?
Nizek krvni tlak ali hipotenzija je zdravstveno stanje in ni bolezen.
O nizkem krvnem tlaku govorimo, ko je sistolni ali »zgornji« krvni tlak znižan pod 90, diastolni ali »spodnji« pa pod 60 mm Hg. Pojavi se lahko v vseh starostih in pri obeh spolih. Nekateri imajo stalno nizek krvni tlak in nimajo nobenih zdravstvenih težav in taka vrednost tlaka za njih predstavlja normalen krvni tlak. Mnogi pa imajo stalne ali občasne težave, zlasti ko pride do nihanja ali hitrega padca krvnega talka. Tako jih prenizek krvni tlak omejuje in jim znižuje kakovost življenja. Pri morebitnih padcih pa lahko prihaja tudi do poškodb.