Da je endokanabinoidni sistem vključen v hedonske občutke, vemo že dolgo. Prehranjevanje, razne odvisnosti, spolnost. Pri vseh treh omenjenih je ta sistem udeležen. Ko imamo opravka z EK sistemom, lahko takoj pomislimo na to, kakšen vpliv ima na to CBD.
Pred časom so zdravilo Ribonabant, ki je zaviralec endokanabinoidnih receptorjev, že proglasili za čudežno snov, s katero lahko vsak shujša. Vendar se je izkazalo, da ni tako zelo preprosto. Mehanizem prehranjevanja in prebavljanja hrane je veliko bolj zapleten.
Cirkadiani ritem naj bo čim bolj ustaljen
V članku Nespečnost ukrotite s CBD smo že pisali, da je ‘notranja ura’ v človeškem telesu natančen mehanizem. V telesu se ob določenem času začnejo sproščati snovi, kar mi občutimo kot npr. lakoto ali zaspanost.
Endokanabinoid AEA je povezan z lakoto. Ko ste lačni, se AEA sprosti v obtok.
Drug endokanabinoid je 2-AG, ki se sprosti takrat, ko zagledate, zavohate ali se le spomnite na vašo priljubljeno hrano. Ta endokanabinoid se sprosti tudi, ko vaše telo zazna živilo, ki vam predstavlja nagrado.
Dokazano je, da se pri spremenjenem cirkadianem ritmu, poveča želja po hrani, ki predstavlja nagrado. Tovrstna živila pa so pogosto bolj kalorična.Cirkadiani ritem se npr. spreminja pri delavcih z večizmenskim urnikom.
Hedonsko hranjenje-kaj je to?
Hrana je več kot le energija za preživetje. Do hrane vzpostavimo intenzivna čustva, ki jih povezujemo z doživetji praznika, družine, osebnimi doživetji.
Negativna čustva velikokrat omilimo s čokolado, ko se veselimo, pogosto posežemo po vinu.
Tako se v možganih oblikuje vzorec, ki nam predstavlja neke vrste nagrado: z zaužitjem določene hrane, bomo telo umirili, nagradili.
Ob vsaki zaznavi te hrane, se v možganih sproži enak vzorec.
Ta občutja začnemo graditi že, ko smo še dojenčki. Prehranjevanje za dojenčka predstavlja prvi vir ugodja, zadovoljstva in tolažbe. Tovrstna občutja so za nas naravna.
Obratno se zgodi pri obolelih za anoreksijo, saj jim hrana ne vzbuja pozitivna, ampak negativna občutja.
Želja po hrani se poveča tudi pri pomanjkanju spanja
Pomislite kakšen je bil vaš dan, ko ste noč prebedeli. Najpogosteje se tolažimo, pogosto s hrano. Študije dokazujejo, da sta slaba kvaliteta in premalo spanja dejavnika tveganja za povečanje telesne teže.
Debelost pa je dejavnik tveganja za razvoj bolezni kot so:
- srčno-žilna obolenja
- sladkorna bolezen
- kostno-mišične spremembe
- rak
- psiho-socialne motnje
Mehanizem povečanja teže zaradi premalo spanja je v: zmanjšanju tolerance za glukozo, občutljivosti za inzulin, povečanju koncentracije kortizola, predvsem zvečer, zvišanju hormona grelina, ki poveča apetit ter znižanju ravni hormona leptina, ki zmanjšuje apetit. Vse to občutite kot lakoto in več apetita.
Apetit se poveča pri povečanju stresa
Podobno kot pomanjkanje spanja, na naše telo učinkuje tudi povečanje stresnih dejavnikov. Zaradi visoke ravni endokanabinoidov v obtoku, se zgodi v telesu neke vrst zmeda. Telo pretirano izloča endokanabinoide, kar sproži željo po povečanem vnosu hrane.
Tako imenovana endokanabinoidna hiper signalizacija sproži v telesu tudi druge odzive. Poveča se absorbcija glukoze, poveča se kopičenje maščobe v jetrih, trebušna slinavka poveča izločanje inzulina.
Vsi ti dejavniki imajo posledično vpliv na povečanje zaloge telesne maščobe.
Hipoaktivnost endokanabinoidne signalizacije sproži depresijo
Spremembe v telesu, ki jih sprožijo stres, premalo spanja ali drugi dejavniki lahko povzročijo tudi obratno stanje. V obtok se izloči premalo endokanabinoidov. V takem primeru se povečajo dejavniki tveganja za pojav depresije, anksioznosti in posttravmatske stresne motnje.